La storia v Plavi laguni

Trattoria La Storia
Linhartova 3
1000 Ljubljana
TEL.: 01 23 44 592
http://www.delikatesa.si/dejavnosti_linhartova.htm
Mala: 600 SIT, velika: 900 SIT


To je bivši Puccini, ki se je preimenoval zaradi lastniških zdrah. Želijo si bili pristna italijanska gostilnica, a jim to preprečujejo študentski boni. Po stenah visijo portreti Verdija, Puccinija in drugih italijanskih mojstrov, zvočno spremljavo pa žal provajda Zucchero. Že zaradi tega se poleti splača jest zunaj. Solate so zložene v ohišju starega klavirja. Na prvi pogled si ne bi mislil, da jih je trideset.

Ni pa vse solata, kar je v skledi. Kvalitetno izbiro kvari pomanjkljiva oprema z informacijami. Hitro lahko naletiš na šunko, slanino ali tuno. Slanina je zelo perfidno skrita v narezanem poru, tako da je ne opaziš, dokler ni prepozno. Takih je samo 15% solat, ostale so zelenjavne, a kaj, ko za uspešno izogibanje mesu rabiš nekaj izkušenj.

Zaradi sodobnega trenda k zdravi prehrani so solate zelo priljubljene. Je jih čedalje več ljudi. Trendovske revije jih priporočajo kot ultimativno kosilo mladega slovenskega poslovneža.

Eno so črke na papirju, drugo pa realnost. Gostinci vedo, da ljudje ne morejo zdržati celega dneva ob prgišču rukole, zato preoblečejo hladni bife v solatni bar. Tako greš lahko brez slabe vesti na bogato kosilo, saj si pojedel samo mršavo solato! V La storii ljudje pogosto odhajajo od klavirja s krožniki, na katerih so piramide kuhanega krompirja, vloženih oliv, pohanih rib, cvetače in melancanov, skute s porom, francoske solate in pečenih bučk. Končno lahko jemo solato, ne da bi se morali trudit z vso tisto zelenjavo.

Pritožbe v zgornjem odstavku so v resnici "slatke brige". Svežih in zelenjavnih solat je dovolj tudi za čistune. Zastopane so vse barve sveže zelenjave, tako da se je možno pred ministri (sem včasih pridejo jest s kmetijskega ministrstva, videl sem že Buta in Podobnika) postavljat z dovršeno spektralno kompozicijo.

Na mizah imajo olivno olje in kis ter sol in poper v mlinčkih. Razumem, da se menedžerju zdijo ti mlinčki zelo nostalgični in da priklicujejo neko ruralno atmosfero. Žal gre sol iz mlinčka prej po mizi in po hlačah kot po hrani, zato se vedno ozrem za klasično rešitvijo.
Na mizici poleg klavirja je dovolj polivk, olj in kisov. Imajo celo sojino omako, kar je treba sicer iskat z lučjo, nimajo pa semen. Lep nasmeh in natakarica ti da pol limone, če se ti ne da obremenjevat s kisom.

Osebje je zelo tolerantno glede nalaganja na krožnike. Z malo spretnosti in diskretnosti se mala solata hitro spremeni v veliko, če uporabite krožnik za koščice kot sekundarno površino. To je še posebej primerno za pohane melancane in cvetačo in za olive.
Mala je 600 SIT, velika je 900.

Eurest na Mobitelu

Mobitel d.d.
Vojkova 78
1000 Ljubljana
http://www mobitel.si
http://www.eurest.si


Strmeti v Luč. Pa ne v luč razsvetljenja, temveč v žaljiv neonski vir svetlobe, montiran v mini-hladilničku nad mešanicami dvomljivega videza in še bolj oporečne kakovosti. Mobitelovci se radi sklicujejo na svojo interno menzo kot na "Bruhavčke", npr. "A gremo jest v Bruhavčke?". Madež na slovesu je nastal, ker je Eurest prav na tem mestu nekoč zavdal operaterjevemu osebju v taki meri, da je to množično bruhalo.

Eurestova kuhinja obožuje načelo rotacije. V praksi se to odraža tako, da je v naboru svežih ponedeljkovih solat npr. mešanica kuhanega korenja in graha. Že to je zanič, ampak v sredo se potem ostanki te solate znajdejo v eni bolj kompleksni solati (npr. v francoski, če bi horizont segal do tja), v petek pa v kuhani jedi, npr v zelenjavnem narastku. V Eurestovih menzah moraš bit reden jedec, če se želiš izmakniti takim duplikatom.

V hladilničku: beda. Mešanica naribanih bučk in korenja? Morda bo moderna v četrtem tisočletju. Kalčki alfa-alfa in stročji fižol? Nekako ne gre ssta skupaj, pa imam odprt majnd glede tega. Naprej - najtrša zelena solata, izčrpani melancani in neka fantazija z rižem, papriko in ful vode. Nemogoče je preverit, ali so solate sveže.
Insajderji pravijo, da imajo v resnici tudi boljšo solato in motovilec, ampak za kaj takega je treba pripadat izvršni kasti. Baje kuharji po odhodu visokostnikov odnesejo motovilec nazaj na varno. Super.

Zdaj bi moralo biti na vrsti poglavje o polivkah, a dajmo raje malo o cenah solat. Njihov model zaračunavanja je tesno povezan s težavami pri polivkah. Blagajničarka namreč stehta solato in na podlagi teže določi ceno. Ta arhaičen koncept zaračunavanja prizadene ljubitelje mokrih solat in polivk, ker moramo plačevati za tekočino. Zato so solate smešno drage. Lahko se zgodi, da za korenje in krompir plačaš jurja! Prej ko slej se spametuješ in zadevo odcediš, preden jo naložiš v skledo.

Gospodična na blagajni se je živčno odzvala na vprašanje, zakaj cene solat niso fiksne. "Ja potem bi nalagali več ..." itn. Slabotni izgovori skopuške multinacionalke, ki je zaposlenim oprala možgane.

Polivke so: razne vrste olj (bučno, olivno, olivno z jurčki/drugimi dodatki), več vrst kisov, plastične vrečke z instant dressingi, lanena in bučna semena.

Na mizah imajo sol, poper, sol, kis in zobotrebce. Kruh je treba kupit po kosu in ni poceni.

Menzo zaprejo ob 14:30, kar je dobro za Mobitel, ker takrat neha smrdet po hodnikih.
Skratka, solate niso sveže, videt so obupno, v menzi smrdi.
Katastrofa. Naj jim zrihtajo nekaj boljšega.

Pizzeria Sorrento

Pizzeria Sorrento
Štihova ulica 3
1000 Ljubljana
01 4312336
http://www.picerija.net/sorrento
mala: 400 sit/velika: 600 sit



Mala picerija v Župančičevi jami je iz dobe marmorja in medenine. Včasih se mi teh majhnih, temnih in slabo prezračenih lokalih zbudi iracionalno hrepenenje po osemdesetih.
A ne bom se zdej tle razgaljal, brez skrbi. Prišel sem po solato, zato k poslu. Na kratko: solata je sveža in to je žal vse.

Slika priča o revščini ponudbe, saj zajema vse, kar se da naložiti v skledo. To je: zelena solata, zelje, koruza, fižol, mešana solata iz kumaric in paradižnika, paradižnik, rdeča pesa in naribano korenje. Svežih je torej pet od osmih solat.

Kaj je bistvo solatnega bara? Zadovoljevanje bioloških potreb organizmov po sveži zelenjavi. To je 90% vsega bistva. Ostalih 10% je na voljo za sinhronizacijo ponudbe s profilom primarne socializacije obiskovalcev in z Zeitgeistom, če želite biti fini. To bi bile ocene od 7 do 10, v primeru Sorrenta pa se pogovarjamo o golem preživetju, torej o šestici.

Solatni bar v Sorrentu ni zanič, ker imajo svežo solato. Pritožil bi se lahko glede enoličnosti in zadrtega vztrajanja pri konzervirani rdeči pesi.

Polivke so bučno in olivno olje ter beli in rdeči balzamični kis. Semen ni, zato pa imajo nad socrealističnim pultom bombete, ki se vsaj po videzu dobro prilegajo solati.

Na mizah je kis/olje in sol/poper. Natakarji so prijazni, a že dvakrat so mi v Sorrentu po domače povedano zatežili.
Prvič sem naložil solato malo čez rob. Tako delam povsod in pri tem računam na določeno mero razumevanja ali vsaj širšega razmišljanja pri osebju. Ne v Sorrentu - za 1 cm previsoko skladovnico so mi zaračunali še eno solato.
Drugič se je kuhar neprijazno obregnil vame, češ da sem zadnjič vse popacal z rdečo peso. Okej, v solati na zgornji sliki je nekaj rdeče pese - žrtvoval sem se za bralce te publikacije - ampak sicer je ne jem in ne maram, da me kdo vleče za rokav na to temo.
Mala solata je 400, velika je 600. Samo da ne bo prevelika, pa bo vse v redu.

Polna skleda na obvoznici

Polna skleda
Hotel Mons
Pot za Brdom
1000 Ljubljana
http://www.mons.si/
mala: 600 sit / velika: 1200 sit



Velika samopostrežna restavracija s sodobnim videzom na severnozahodnem delu obvoznice, izvoz Brdo. Jedci zbujajo vtis poslovne javnosti, zato se natakarji včasi obnašajo prevzvišeno. Solatni bar je največji ali morda drugi največji v Ljubljani in je odličen. Vse solate delujejo sveže. Razpostavljene so v sklede, ki sedijo na zmletem ledu.

Kuharjem se očitno še vedno v iber da. Danes je bilo na sporedu nekaj fantazijskih solat, npr. čičerika z granatnim jabolkom.
Skoraj vedno lahko jem kalčke in skuto z bučnim oljem. Na motovilec lahko računam, prav tako na sveže pripravljeno rdečo peso, ki mi gre iz konzerve sicer na kurac. Večina stročnic je sveže kuhanih. Namesto iz konzerve so verjetno iz zamrzovalnika.
Dobi se svašta: listnate solate, stročnice, pesa, por, hladne riževe, pirine, lečine, pšenične solate, ... če so s čim zmešane, je to boljša zelenjava ali nenavadne primesi. Meso je v 10% solat, a se že na daleč vidi, česa naj se zajec ne dotakne.
Imajo tudi sadni solatni bar in vrče s svežimi sadnimi sokovi. Kaže, da so jih naredili sami, videt so zelo dobro.

Tudi tukaj sem našel v solati kamen in si skoraj zlomil zob. Videt je bil kot kamenček s plaže, sicer lep, a hudičevo trd. Nesel sem ga kar punci, ki skrbi za solate. Za prijaznost mi je hotela šenkat tortico, a sem prijazno odklonil, ker je velika solata dovolj za kosilo in pravzaprav za cel dan.

Kul je, ker lahko polivam bučno in olivno olje po solati v neomejenih količinah. Kakovost dressingov malo niha. Jogurtov je včasih preredek, gorčični pregost. Ne poznam oprijemljivega standarda za gostoto dressingov, ampak če gorčica noče z zajemalke ali če je jogurt napol prozoren, to opazim. Poleg dressingov so navadno postavljene skledice s sončničnimi in bučnimi semeni, ne vem pa, kdo si bo trosil po solati lan. V restavraciji so še vsaj trije pulti za kruh, sladice in kuhano hrano, tako da ni nujno, da ostane pri solati.


Jedilnica je prostorna, svetla in za moj okus preveč neosebna in hladna, a me zaenkrat to ne moti. Na mizah sta sol in poper, ki se zelo lepo usipata iz solnice oz. poprnice, ne tako kot v nekaterih lokalih, kjer se sol navlaži v solnici in noče ven, ali pa v lokalih, kjer na mizi sede solni mlinčki, iz katerih gre vsa sol po mizi namesto v krožnik.
Mala solata je 600, velika 1200. Velika je draga, a človek se naje.

Gostilna Guliver

Vilharjeva cesta 43
Ljubljana
http://www.guliver.net/
mala: 400 sit / velika: 600 sit



Glede na zastarel videz lokala in na to, da ponujajo kosila za študentske bone, je solatni bar v Guliverju kar dober. Solate so sveže pripravljene in večina jih je iz sveže zelenjave. Med njimi praviloma ni remiksanih mešanic, sestavljenih iz solat s prejšnjega dne. Kakovost solat pozimi ne pade, samo malo manj izbire je.

Pozimi je izbor solat še kar širok: zelena mehka solata, rdeč radič, grška solata z malo utrujeno feto, fižol, čičerika, pražene bučke in praženi melancani s kaprami, kumarice v dressingu s kislo smetano, kuhani pira in pšenica, brokoli, brstični ohrovt, naribano korenje, itn. Malo je solat z mesom ali s tuno, zato je lokal kul za vegetarijance.

Dressingi niso najbolj dodelani: majonezni, jogurtov in "ameriški". Ta zadnji je sumljiv in ga še nisem probal, ker je belkast z nezdravim rdečkastim nadihom. Pravijo, da vsebuje papriko.
Zato pa lahko poliješ po solati poljubne količine bučnega ali olivnega olja. Imajo tudi balzamični in jabolčni kis.
Po solati je mogoče potresti zmlete orehe, v katerih je včasih zdrobljena lupina. Zaradi tega si lahko zlomiš zob, in enkrat sem se že pritožil, a ni pomagalo. Pazite z orehi. Na polički je tudi sezam in bučna semena. včasih pa tudi zdrobljena pistacija, kar je redkost.

Na mizah imajo sončnično olje, navaden kis, poper, sol in zobotrebce. Šparajo pri olivnem olju, kar je v bistvu sramota, ampak ajde.
Mala solata je 400 sit, velika pa 600 sit. Osebje ne teži, če solata prekipeva čez rob, niti jih ne moti, če si daš npr. olive na krožniček pod skledo.

Eden od natakarjev se rad zmoti navzdol. Priporočam ustvarjanje zmede.